Naj podam še sama svoje mnenje...tudi ločena 2 leti, odšla s tremi otroci iz nevzdržnih razmer-psihičnega nasilja nad mano in otroci. Vsak dan posebej si čestitam da mi je to uspelo in da ne životarim več v nezdravem zakonu. Jaz sem ponosna sama nase, živimo v miru, ljubezni, spoštovanju....pa doollggooo nazaj sem prerasla kakršnekoli stereotipe in čveke, če sem kužna ali picajzlasta ali nevemkakšna. Če bivšega niti CSD niti policija ne more ustavit pri svojih početjih, si res nimam kaj očitat da sem ločena. Zato nisem nič od naštetega samo dovolila več nisem, da se samo jaz trudim za uspešen zakon. Se pa zdaj toliko cenim, da nisem iz obuboženosti in smiljenja sami sebi postala ljubica poročenem moškem ali pa mama nedoraslem "moškem" ali pa padla v pasta drugega nasilneža.... to je moje življenje in stereotipi gor ali pa dol.
↧