Kot je Mick že povedal:
Primer1: Gre za mamo z narkomansko preteklostjo, ki ima, po besedilu sodbe, še psihične težave.
Tukaj je povsem razumljivo, da je sodišče dodelilo otroka očetu.
Ostali primeri:
Primer2: Mama je kronični alkoholik in kot taka spoznana za nesposobno za vzgojo in varstvo otrok...
Primer3: Gre za mamo, ki ima psihične težave in kot taka težko omogoči svoji hčeri normalen razvoj...
Spet povsem razumljiva odločitev sodišča.
Primer4: Edini link od štirih, kjer gre za normalne razmere a te nikakor niso podobne mojim.
Jaz imam žal malo drugačne razmere. Otroka sta oba stara več kot 14 let. Sta zelo bistra in vesta, da je pri meni red. Otroka dejstvo, da ju mama ne zmore imeti pod nadzorom, zelo dobro izkoriščata. Prej odličnjaka sedaj ogromno časa prebijeta na igricah. Obveznosti za šolo so jima drugotnega pomena, a ker sta dovolj bistra poskrbita, da imata povprečne ocene, kar pa potem ne moti ne CSD, ne sodišča. Na obeh institucijah sem doživel poduk, da je padec ocen v takih razmerah povsem pričakovan. Sodnica si je dovolila celo poduk, da če otrok pri nas šle ne bo naredil, jo lahko naredi pa v tujini... Zanimivo, kako bom pa to plačal? Svojima otrokoma želim najbolje, a v razmerah, kjer je resnične težave težko dokazati in ob splošni usmerjenosti sodišča, da otroke raje dodeli mami, imam zelo malo možnosti,....
Kot sem že napisal, manjše deviacije so, a bi jih težko dokazal poleg tega pa še nezrelima otrokoma življenje pri mami, kjer je kontrola na minimumu, veliko bolj ustreza kot pri meni. Vse skupaj sem, kot sem že napisal predelal tudi z odvetnicama, ki sta mi lepo povedali: Stroški ne bodo majhni (odvetnica, izvedenci, pravda), rezultat mojih prizadevanj pa najverjetneje ničen. Na koncu pa bom izpadel še kot
Torej, delam na odnosu z otrokoma, poskušam jima biti vzor in lahko le upam, da bosta od tega tudi kaj odnesla. Seveda pa bivša pri tem konstantno izpodbija moja prizadevanja, tudi moje sodelovanje pri vzgoji zavrača. Otroka, kot nezreli osebi pa pač delujeta po pricipu najmanjšega odpora...
Primer1: Gre za mamo z narkomansko preteklostjo, ki ima, po besedilu sodbe, še psihične težave.
Tukaj je povsem razumljivo, da je sodišče dodelilo otroka očetu.
Ostali primeri:
Primer2: Mama je kronični alkoholik in kot taka spoznana za nesposobno za vzgojo in varstvo otrok...
Primer3: Gre za mamo, ki ima psihične težave in kot taka težko omogoči svoji hčeri normalen razvoj...
Spet povsem razumljiva odločitev sodišča.
Primer4: Edini link od štirih, kjer gre za normalne razmere a te nikakor niso podobne mojim.
Jaz imam žal malo drugačne razmere. Otroka sta oba stara več kot 14 let. Sta zelo bistra in vesta, da je pri meni red. Otroka dejstvo, da ju mama ne zmore imeti pod nadzorom, zelo dobro izkoriščata. Prej odličnjaka sedaj ogromno časa prebijeta na igricah. Obveznosti za šolo so jima drugotnega pomena, a ker sta dovolj bistra poskrbita, da imata povprečne ocene, kar pa potem ne moti ne CSD, ne sodišča. Na obeh institucijah sem doživel poduk, da je padec ocen v takih razmerah povsem pričakovan. Sodnica si je dovolila celo poduk, da če otrok pri nas šle ne bo naredil, jo lahko naredi pa v tujini... Zanimivo, kako bom pa to plačal? Svojima otrokoma želim najbolje, a v razmerah, kjer je resnične težave težko dokazati in ob splošni usmerjenosti sodišča, da otroke raje dodeli mami, imam zelo malo možnosti,....
Kot sem že napisal, manjše deviacije so, a bi jih težko dokazal poleg tega pa še nezrelima otrokoma življenje pri mami, kjer je kontrola na minimumu, veliko bolj ustreza kot pri meni. Vse skupaj sem, kot sem že napisal predelal tudi z odvetnicama, ki sta mi lepo povedali: Stroški ne bodo majhni (odvetnica, izvedenci, pravda), rezultat mojih prizadevanj pa najverjetneje ničen. Na koncu pa bom izpadel še kot
Torej, delam na odnosu z otrokoma, poskušam jima biti vzor in lahko le upam, da bosta od tega tudi kaj odnesla. Seveda pa bivša pri tem konstantno izpodbija moja prizadevanja, tudi moje sodelovanje pri vzgoji zavrača. Otroka, kot nezreli osebi pa pač delujeta po pricipu najmanjšega odpora...