NavedenoMaximiliana
Moje osebno mnenje je, da je prav, da ima otrok en dom, kjer ve, da je stacioniran in da tam pripada. Ostalo so obiski. Poznam primer dveh fantov, ki imata dva domova; 1 teden pri mami, 1 teden pri očetu. Gre za to, da ima otrok govorno napako, oba skupaj pa izsiljujeta vsakega od staršev, seveda ta dva pa tekmujeta, kdo da več. Ampak menda bi se tako lahko zgodilo tudi ob drugačnih bivanjskih pogojih.
Najlepši je pa seveda mir.
Otrok nima govorne napake zaradi deljenega skrbništva. Izsiljevanje otrok se dogaja tudi v "urejenih" družinah, kjer se starša ne moreta poenotiti glede vzgoje in pravil. To, da starša dopuščata izsiljevanje in da medsebojno tekmujeta v tem kdo bo otrokoma več dal pa govori predvsem o nezrelosti teh dveh staršev.
Sta pa za razliko od drugih otrokoma vsaj omogočila več stikov z obema in če bi funkcionirala še nujna komunikacija glede otrok med staršema, bi ne bilo ne izsiljevanj ne drugih deviacij.