Čudežne rešitve žal ni.
Predvsem se moraš sama odločiti, kaj bi rada glede na znana in potrjena dejstva, ki se očitno ne bodo spremenila - in to potem skušati tudi izpeljati.
To, da je krivično, če bi morala plačevati najemnino po vseh vlaganjih v hišo, je mogoče res, pa je tudi vredno zaradi tega vztrajati? Pred sabo imaš z malo sreče še 30 let življenja. Z malo smole boš 15 let morda morala negovati svojega brezbrižnega moža, mu menjavati plenice, brisati rit, ga futrati, voziti od zdravnika do zdravnika, v zahvalo boš pa možnosti dobila zmerljivke in žalitve. Kako krivično bo življenje šele takrat!
Če si sposobna s svojo plačo preživeti v najemu, res ne vidim razloga, zakaj ne bi šla. Denar je samo denar, ne moreš z njim poplačati svojih živcev, zdravja in sreče.
In zakaj je čudovit sprehod po enkratni okolici beden samo zato, ker gredo nekateri v paru? To je samo tvoje stališče, ki ga lahko sama z malo dobre volje spremeniš. Življenje je lepo tudi solo, vsekakor bo zate mogoče lepše kot zdaj. Zakaj ne pogledaš s tega vidika? Zakaj vidiš samo to, kar ti manjka, ne pa vsega tega, kar lahko imaš? Na tak način boš vedno nesrečna, ker bo vedno nekaj, kar ti bo manjkalo.
Glede druženja si par predlogov dobila, ampak je vse bolj švoh, sploh ker si še malo premlada za upokojenske žurke.
Aja, glede stanovanja: mogoče boš pa imela srečo in spoznala prav tako samsko žensko, pa skupaj najameta večje stanovanje in s tem morda malo prišparata. Poznam dve gospe, ki sta skupaj celo kupili stanovanje, vsaka ima svojo sobo, in sta zelo zadovoljni. V mojem bloku vidim, kako so se samske gospe povezale, pa niso vse od nekdaj tam, ena je komaj kaki dve leti pri nas, in ima dve dobri prijateljici med sosedami. Skupaj gredo po nakupih, ker ima samo ena od njih avto, hodijo na sprehode, gredo druga k drugi na kavo ... Samo odprta moraš bit.
Predvsem se moraš sama odločiti, kaj bi rada glede na znana in potrjena dejstva, ki se očitno ne bodo spremenila - in to potem skušati tudi izpeljati.
To, da je krivično, če bi morala plačevati najemnino po vseh vlaganjih v hišo, je mogoče res, pa je tudi vredno zaradi tega vztrajati? Pred sabo imaš z malo sreče še 30 let življenja. Z malo smole boš 15 let morda morala negovati svojega brezbrižnega moža, mu menjavati plenice, brisati rit, ga futrati, voziti od zdravnika do zdravnika, v zahvalo boš pa možnosti dobila zmerljivke in žalitve. Kako krivično bo življenje šele takrat!
Če si sposobna s svojo plačo preživeti v najemu, res ne vidim razloga, zakaj ne bi šla. Denar je samo denar, ne moreš z njim poplačati svojih živcev, zdravja in sreče.
In zakaj je čudovit sprehod po enkratni okolici beden samo zato, ker gredo nekateri v paru? To je samo tvoje stališče, ki ga lahko sama z malo dobre volje spremeniš. Življenje je lepo tudi solo, vsekakor bo zate mogoče lepše kot zdaj. Zakaj ne pogledaš s tega vidika? Zakaj vidiš samo to, kar ti manjka, ne pa vsega tega, kar lahko imaš? Na tak način boš vedno nesrečna, ker bo vedno nekaj, kar ti bo manjkalo.
Glede druženja si par predlogov dobila, ampak je vse bolj švoh, sploh ker si še malo premlada za upokojenske žurke.
Aja, glede stanovanja: mogoče boš pa imela srečo in spoznala prav tako samsko žensko, pa skupaj najameta večje stanovanje in s tem morda malo prišparata. Poznam dve gospe, ki sta skupaj celo kupili stanovanje, vsaka ima svojo sobo, in sta zelo zadovoljni. V mojem bloku vidim, kako so se samske gospe povezale, pa niso vse od nekdaj tam, ena je komaj kaki dve leti pri nas, in ima dve dobri prijateljici med sosedami. Skupaj gredo po nakupih, ker ima samo ena od njih avto, hodijo na sprehode, gredo druga k drugi na kavo ... Samo odprta moraš bit.