Re: Ločitev po 50

Ko sem bila stara skoraj 50 let, sem se ločila. Najprej mi je bilo zelo hudo, a počasi je bilo vse lažje, vse lepše.Spoznala sem, da sem bila v zakonu že dolgo osamljena. Po ločitvi sem začela ceniti resnični mir. Prišla sem domov, pa ni bilo nikogar, ki bi mi težil. No, priznam, sprva sem to teženje celo pogrešala, kar neka praznina je nastala. A počasi so v moje življenje pričele prihajati nove vsebine. Novi hobiji, nova služba, selitev v drug kraj, nova poznanstva. Postopoma sem spoznavala, kaj si resnično želim, kdo v resnici sem. Poslušala sem se (medtem ko sem prej poslušala predvsem moža in se mu prilagajala).
Tudi jaz sem ostala brez (prej skupnega) doma. Trenutno živim v najemu, vendar sanjam o nakupu
lastnega stanovanja, pa čeprav majhnega.
Po štirih letih lahko rečem: Življenje je lepo. Življenje je zanimivo. Kdo ve, kaj novega bom še odkrila!