Cwena napisal:Obrni... napisal:40+letniki napisal:
Glej, če tebi paše, da koga drugega preživljaš, tudi prav.
Meni pa ni do tega.
Zato raje živim sama kot z nekom, ki bi ga morala preživljat.
Je bolje imet vezo na daljavo.
Tako je, na daljavo....hladno in preračunljivo, kot pijavka :P
Ko si mlad, ne gledaš na to, koliko ima kdo, jaz tudi nisem. Z možem sva skupaj že preko 25 let, imava skupne otroke, ustvarila sva si skupno premoženje.
Torej, če bi se pri svojih 40+ ločila, bi vse to imela, pravzaprav kar dosti, ker sem edinka, pa še precej dediščine. Da bi si potem dobila partnerja brez vsega, ki bi se vselil k meni, ki bi ga po možnosti morala celo financirati ali pa spustiti svoj življenjski standard, da bi bila skupaj v revščini, ne hvala.
Prav tako ne bi dovolila, da bi se v slučaju moje smrti dočepal do dela premoženja, ki bo pripadal mojim otrokom.
Tako je, ko smo starejši, mislimo tudi z glavo, ne samo s p.č...
Torej, če bi se mi sploh ljubilo, kakšni zmenki, občasno skupno preživljanje prostega časa, kakšen izlet, vikend pri enem ali drugem, del dopusta preživetega skupaj....drugače pa vsak na svojem, s svojimi financami.
Tudi jaz se ne bi selila k nikomur, da ne bo pomote, pa četudi bi imel vilo, bil bogat....
Po 50+ so pa itak redke, ki bi si želele "ta zaresnega" partnerja in skupno življenje na novo. Iščejo prijatelje in čisto nič več.
A potem v zrelih letih poleg vseh drugih komplikacij, med katere sodi že samo to, da sploh koga spoznaš, moraš upoštevati še premoženjsko stanje in iskati partnerja, ki ima ganc isto premoženja kot ti?
A pa ti resno misliš, da nekdo, ki ima ogromno hišo, dober avto, odlično plačo ... rabi soinvestitorja/soinvenstitorko ali partnerja oz. partnerko?
Sem bila v obeh vlogah, tista "ta premožnejša" in tista "ta revnejša", pa ne bi rekla, da je bil ta ubogi bogataš zaradi mene kaj oškodovan. Hiša je ostala ista kot pred mojih prihodom, nisem odnašala pohištva in opreme iz nje, k stroškom sem prispevala, ker sem vendar imela svoj denar, sem pa kuhala, prala, vsakodnevno čistila, urejala, zalivala rože, kar je prej plačeval oz. delal sam. Plačevala položnice, klicala mojstre in se ubadal z njimi, kadar je bilo to pač treba, naredila kaj tudi za njegove otroke ... Da o posteljnem servisu niti ne začnem. Vozila sem svoj avto, njegovega se nisem niti dotaknila (ker za avto za sto jurjev pa ne mislim prevzemat odgovornosti).
Meni se ne zdi, da sem človeka zažirala. Od njega sem šla s tistim, kar sem tja preselila. Za darila sem ga vprašala in mi je rekel, naj jih imam. Je pa vsako leto plačal tudi dopust zame, ker sicer ne bi mogla niti it. Še vedno ga je to stalo manj, kot če bi tam najel prostitutko. Če že gledamo in preračunavamo skozi denar.
Hotel mi je kupiti avto, pa sem zavrnila. Res, me prav zanima ta element izkoriščanja, če nekoga povabiš živet k sebi in plačuje stroške, polni hladilnik, včasih kaj postori.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 18 Jul 2016 20:09