Pozdravljeni.
Enaka zgodba se je pripetila meni.
Avgusta bo leto dni odkar je odšel iz stanovanja, od 2 otrok se je poslovil, 3 je bil v lupinci star 8 mesecev njega še pogledal ni.V bistvu sem mu jaz že od rojstva tretjega otroka tečnarila kaj se z njim dogaja. NIč veliko dela v službi in veliko privat zadev. Skrbela sama za vse večino časa, šola, vrtec, dojenček,opravila... on je odšel ob 6 uri prišel ob 17. Vmes službena potovanja, seminarji glede financ on glavni. Skupaj vsega 18 let, vse super,V službi so morali zaposliti na št.moških v skupino še eno žensko (2009mi jo je predstavil, hodila na službene piknike,ki jih je organiziral.Kadar sem ga povprašala po njej, je sama kdo bi pa bil z njo (prvič napišem služba MNZ- oba) on ji je šef.Skratka po rojstvu sem ga stiskala v kot, da mi naj da ločitev ker ne morem živeti več kot samohranilka. Se me je izogibal,nosil telefon s seboj, zvečer sms prihajali, nov videz,....Kaj se dogaja. NIČ služba, druge stvari je imel izgovor.
Sledil pogovor, mu je kariera stopila v glavo, položaj, ter očitki meni glede kuhanja,pospravljanja samo slabo vest mi je dajal. Spraševala je druga vmes, vedno zanikal. Šele po odhodu mi je po telefonu priznal da ima prijateljico. Njegovi domači,njegova sestra so vedeli. Čeprav sem jim tudi jaz povedala da sumim, da ima njihov sin drugo, pa so mi enako govorili, ima kariero,skrbi...Zelo je bolelo spoznanje, da so se vsi delali norca.Odnesel je vse iz stanovanja(živeli pri mojih starših ločeno)
Odšli na morje po 2 tednih vseeno skupaj,se pogovoriva. Tam sem mu vzela telefon ko je bil v vodi( prvič v teh letih,da sem brskala) in končni udarec- NJEGOVA SODELAVKA, ki je mlajša od mene, brez otrok..V roku slabe ure sem ga spakirala oz. se je sam in odšel iz morja.Ta punčara me je še božala tik preden sem rodila.BOLEČINA;BOLEČINa pri meni in starejših dveh.
Vložila za ločitev in mu tudi rekla naj ne zavlačuje. Po preteku in čakanju sem ga še vprašala ali je kakšna možnost, da se najdeva nazaj-- NE je bil odgovor. Marca sva se ločila, čeprav mi je dal po obravnavi slabo vest. BOLEČE pa zopet,ko sem prebrala kaj vse je napisal(same LAŽI) pa so me opozarjali naj bom pripravljena na vse. Pa saj sva bila tako dolgo skupaj, potem pa na žalost ugotoviš da te osebe dejansko ne poznaš.
Skrbnica sem jaz, stiki 1xtedensko za dve uri in 14 dni od petka do nedelje popoldan.Najmlajši tedensko enako, vikend pa samo za 3 uri.Ko bo dovolj velik je dejal bo dal novo vlogo za stike z njim.Preživnina določena.
Z njegovimi nimam nič stikov, z njim tudi ne,večinoma samo sms.Pomembni so mu otroci,najbolj pa kariera in njegov prosti čas (Še drugih funkcij ima dovolj) to je povedal tudi na sodišču, da dodaten zaslužek dobi v času svojega prostega časa, tukaj se je šlo za določitev preživnine.
On in njegovi želijo,da komuniciramo kot smo poprej( jaz še nisem prišla do te točke, tudi zaradi otrok ne morem)ker še vedno boli.
Čas dela svoje, novi ljudje tudi.
Kot mati s tremi otroki pa sami veste nimam prostega časa( služba, tečaji otrok,pregledi) Pomagajo mi res moji domači, to mi je tudi rekel ko je odšel saj ti bodo pomagali doma.
Otroka sta se navadila na to smeno, čeprav pravita dom je pri nas.Sta slabe volje,ko običajno javi v torek, da ima v sredo neke obveznosti,ga ne zanima kaj imam jaz planirano za 2 uri in moja starša.
Otrok ni zapustil, je samo mene to je njegovo stališče in mnenje. Moje pa je da je zapustil vse, predvsem pa njih(3 fantje)ki potrebujejo in ga bodo kot očeta.Jaz jim ga ne morem dati.
V tem času sem spoznala veliko, podobnih zgodb.
LP
ŠOKIRANI, glej tudi jaz sem se počutila kot ti, svet oz, tla izgubiš v stotinki. Jaz in ti, kot sem prebrala imava svoje sončke rada. Je pa res, da otroci niso naša lastnina to si je tudi težko priznati.
Enaka zgodba se je pripetila meni.
Avgusta bo leto dni odkar je odšel iz stanovanja, od 2 otrok se je poslovil, 3 je bil v lupinci star 8 mesecev njega še pogledal ni.V bistvu sem mu jaz že od rojstva tretjega otroka tečnarila kaj se z njim dogaja. NIč veliko dela v službi in veliko privat zadev. Skrbela sama za vse večino časa, šola, vrtec, dojenček,opravila... on je odšel ob 6 uri prišel ob 17. Vmes službena potovanja, seminarji glede financ on glavni. Skupaj vsega 18 let, vse super,V službi so morali zaposliti na št.moških v skupino še eno žensko (2009mi jo je predstavil, hodila na službene piknike,ki jih je organiziral.Kadar sem ga povprašala po njej, je sama kdo bi pa bil z njo (prvič napišem služba MNZ- oba) on ji je šef.Skratka po rojstvu sem ga stiskala v kot, da mi naj da ločitev ker ne morem živeti več kot samohranilka. Se me je izogibal,nosil telefon s seboj, zvečer sms prihajali, nov videz,....Kaj se dogaja. NIČ služba, druge stvari je imel izgovor.
Sledil pogovor, mu je kariera stopila v glavo, položaj, ter očitki meni glede kuhanja,pospravljanja samo slabo vest mi je dajal. Spraševala je druga vmes, vedno zanikal. Šele po odhodu mi je po telefonu priznal da ima prijateljico. Njegovi domači,njegova sestra so vedeli. Čeprav sem jim tudi jaz povedala da sumim, da ima njihov sin drugo, pa so mi enako govorili, ima kariero,skrbi...Zelo je bolelo spoznanje, da so se vsi delali norca.Odnesel je vse iz stanovanja(živeli pri mojih starših ločeno)
Odšli na morje po 2 tednih vseeno skupaj,se pogovoriva. Tam sem mu vzela telefon ko je bil v vodi( prvič v teh letih,da sem brskala) in končni udarec- NJEGOVA SODELAVKA, ki je mlajša od mene, brez otrok..V roku slabe ure sem ga spakirala oz. se je sam in odšel iz morja.Ta punčara me je še božala tik preden sem rodila.BOLEČINA;BOLEČINa pri meni in starejših dveh.
Vložila za ločitev in mu tudi rekla naj ne zavlačuje. Po preteku in čakanju sem ga še vprašala ali je kakšna možnost, da se najdeva nazaj-- NE je bil odgovor. Marca sva se ločila, čeprav mi je dal po obravnavi slabo vest. BOLEČE pa zopet,ko sem prebrala kaj vse je napisal(same LAŽI) pa so me opozarjali naj bom pripravljena na vse. Pa saj sva bila tako dolgo skupaj, potem pa na žalost ugotoviš da te osebe dejansko ne poznaš.
Skrbnica sem jaz, stiki 1xtedensko za dve uri in 14 dni od petka do nedelje popoldan.Najmlajši tedensko enako, vikend pa samo za 3 uri.Ko bo dovolj velik je dejal bo dal novo vlogo za stike z njim.Preživnina določena.
Z njegovimi nimam nič stikov, z njim tudi ne,večinoma samo sms.Pomembni so mu otroci,najbolj pa kariera in njegov prosti čas (Še drugih funkcij ima dovolj) to je povedal tudi na sodišču, da dodaten zaslužek dobi v času svojega prostega časa, tukaj se je šlo za določitev preživnine.
On in njegovi želijo,da komuniciramo kot smo poprej( jaz še nisem prišla do te točke, tudi zaradi otrok ne morem)ker še vedno boli.
Čas dela svoje, novi ljudje tudi.
Kot mati s tremi otroki pa sami veste nimam prostega časa( služba, tečaji otrok,pregledi) Pomagajo mi res moji domači, to mi je tudi rekel ko je odšel saj ti bodo pomagali doma.
Otroka sta se navadila na to smeno, čeprav pravita dom je pri nas.Sta slabe volje,ko običajno javi v torek, da ima v sredo neke obveznosti,ga ne zanima kaj imam jaz planirano za 2 uri in moja starša.
Otrok ni zapustil, je samo mene to je njegovo stališče in mnenje. Moje pa je da je zapustil vse, predvsem pa njih(3 fantje)ki potrebujejo in ga bodo kot očeta.Jaz jim ga ne morem dati.
V tem času sem spoznala veliko, podobnih zgodb.
LP
ŠOKIRANI, glej tudi jaz sem se počutila kot ti, svet oz, tla izgubiš v stotinki. Jaz in ti, kot sem prebrala imava svoje sončke rada. Je pa res, da otroci niso naša lastnina to si je tudi težko priznati.