Pri meni je minilo pet let od prevare in pol leta pd partnerske terapije. Z vsemi temi alinejami se se vedno srecujem vendar po obdobjih. Nakopala sva si sedaj se novega clana, ki je trenutno se v trebuhu, obcutki so pa vedno mocnejsi in breme je vedno tezje. V zadnjem obdobju razmisljam veckrat o samomoru kot o srecnem zakonu. Tezko je, res tezko sprejeti te stvari, vsaka malenkost me spomni na to. In ne zmorem vec. Edina stvar ki me se zavira je starejjsi otrok. Se pa tudi glede tega sprasujem ali je vredno trpeti in se soocati z vsem tem celo zivljenje. Otrok tako ali tako ne bo imel veliko od mamice in od druzine. Poznate morda koga, ki bi se konstruktivno pogovarjal o teh stvareh ( kako zapistiti otroka.....)? Razdrtje druzine in samohranilstvo ne pride vec v postev, saj sva bila ze vsaj petkrat narazen in sedaj ko je novi vlan na poti bi spet sla.....no way....ima kdo izkusnje kako je kdo v stiski in bi marsikaj si olajsal, pa mu vest zaradi otroka ne pusti?
Statistika: Objavljeno Napisal burleska — 26 Dec 2016 21:21