Še ena splošna zmota obstaja glede varanja: (slepa) vera, da je moč "krivdo" razdeliti. Od tiste banalne, ko naj bi bila razdeljena 100% : 0% do one 51% : 49%.
Ljudje namreč predalčkajo, poenostavljajo in jemljejo stereotipe za čisto zlato. Pogosto lahko slišiš: "Ona/on je tako v redu, le zakaj jo/ga je zapustil/a? Sigurno je našla/našel drugega/srugo!"
In potem enega partnerja, tistega, ki je odšel ali varal slikajo maksimalno črno.. skupaj z njegovim ljubimcem, ljubimko.
Če imaš na voljo Mercedes-Benza ali kateri koli drugi vrhunsko izdelani avtomobil, potem ne presedlaš na nek krš od avtomobila. Podobno je tudi pri partnerskih razmerjih, ne zgodi se zato, ker "avto" izredno dobro vozi in se ga redno ter vzorno servisira, čisti..
Ni črno belih situacij.. in ljudje ne gremo "na slabše".. ker je evolucijsko pogojeno, da prehod na slabše takoj zaznaš, prehod na bolje pa niti ne (velja tako pri avtomobilih, računalnikih kot Hi-Fi sistemih - razliko bolj zaznaš, če najprej uporabljaš boljše, nato slabše izdelke.. kot v obratno smer).
Paradoks je, da čim poskušaš "krivdo" deliti, se spet ustvarjajo pogoji za ponovitev vseh problemov: osredotočenje na igro (pre)moči, namesto na drug drugega.
Nemogoče je tudi, da bi bil lahko en partner 100% kriv. Četudi najdeš idealnega človeka, ki v vsem ravna pravilno in vzorno, je potem res, res čudno, da si za partnerja najde nekoga, ki samo laže in vara. In tu je trik: Če si popoln, potem tudi vsaj realno (če ne že popolno) ocenjuješ ljudi okoli sebe. Kako to, da si se potem zmotil v oceni partnerja, če si pa v osnovi popoln?
Zato tudi pravijo že stari modreci, da: "Ne razočarajo te ljudje, temveč tvoje predstave o njih."
Partnerstvo je sodelovanje dveh ljudi.. in čim eden zavzame vlogo popolnega, žrtve.. potem to ne bo več partnerstvo, temveč lastništvo. Iz lastništva se pa beži.
Tako so tudi pobeglim sužnjem določevali krivdo v obliki "bolezni" z imenom: "Drapetomania".. ker pač ja, če suženj beži pred svojim sužnjelastnikom, ne spoštuje Biblije, ne Gospodarja.. kar pomeni, da ni drugega, kot da je mentalno bolan: Drapetoman.
Ker je seveda lažje zmerjati bežečega sužnja z Drapetomanom, kot sebi pogledati v oči: kdo si, da si lastiš drugo človeško bitje?
Podobno tudi lahkotno razmetavanje obsodb drugega in drugih: Z "varalicam", pomeni samo eno preprosto stvar: Sebi nisi pripravljen pogledati v oči.. se lotiti terapije in odpraviti napačna nezavedna ravnanja, ki partnersto ruši v svojih temeljih.
Pri terapiji si odgovoren samo in zgolj zase.. saj imaš pravico spreminjati zgolj sebe. Ne želiš preslikavati, temveč popraviti. Nadgraditi in zrasti.
Ljudje, ki so v partnerski zvezi delovali po tem principu.. bodo ob prevari seveda vseeno poklepani, kar je čisto človeško.. vendar njihova samopodoba ne bo šla zaradi tega v franže (in se bodo relativno hitro pobrali), niti ne bodo obsojali drugega.. ker se bodo zavedali, da je vse to človeško.
Poskušali bodo narediti vse, kar je potrebno, da partnersto zaživi še na boljših temeljih.. ali v primeru, da se je partner pač zaljubil v drugo osebo: ga bodo pustili, da se sam odloči in odide.
In ob odhodu bodo enako čutili celoten spekter vseh človeških čustev, ki jih ob razhodu čutimo.. dali bodo skozi vse faze.. samo malce hitrejši bo proces, kot pri sleherniku.
Za vse nas pa je seveda bolje, da uspešno komuniciramo s svojm partnerjem, razvijamo to partnerstvo, ga gradimo, negujemo.. bolj kot avtomobil.. in bomo lahko potem na stara leta se lahko zadovoljno ozrli nazaj, da nismo varali.. in se približali idealu zvestobe.
Absolutne zvestobe namreč ni..
Partnerstvo ima tako vrednost takrat, ko se ni potrebno zlagati ne za čevlje, ne za morebitne seksualne interese. Vsakemu pač do svoje meje.
Predvsem pa se ne gre v delitev "krivde", temveč le vpogled, kaj bi vsak lahko na sebi popravil in je to pripravljen tudi dejansko storiti. Stara dobra samokritika in seveda veliko dela na sebi, da to potem popraviš.. da človek shodi v otroštvu, nekaj 1000x pade.. tudi pri učenju novih stvari se je potrebno pobirati.
In o tem je že
Ljudje namreč predalčkajo, poenostavljajo in jemljejo stereotipe za čisto zlato. Pogosto lahko slišiš: "Ona/on je tako v redu, le zakaj jo/ga je zapustil/a? Sigurno je našla/našel drugega/srugo!"
In potem enega partnerja, tistega, ki je odšel ali varal slikajo maksimalno črno.. skupaj z njegovim ljubimcem, ljubimko.
Če imaš na voljo Mercedes-Benza ali kateri koli drugi vrhunsko izdelani avtomobil, potem ne presedlaš na nek krš od avtomobila. Podobno je tudi pri partnerskih razmerjih, ne zgodi se zato, ker "avto" izredno dobro vozi in se ga redno ter vzorno servisira, čisti..
Ni črno belih situacij.. in ljudje ne gremo "na slabše".. ker je evolucijsko pogojeno, da prehod na slabše takoj zaznaš, prehod na bolje pa niti ne (velja tako pri avtomobilih, računalnikih kot Hi-Fi sistemih - razliko bolj zaznaš, če najprej uporabljaš boljše, nato slabše izdelke.. kot v obratno smer).
Paradoks je, da čim poskušaš "krivdo" deliti, se spet ustvarjajo pogoji za ponovitev vseh problemov: osredotočenje na igro (pre)moči, namesto na drug drugega.
Nemogoče je tudi, da bi bil lahko en partner 100% kriv. Četudi najdeš idealnega človeka, ki v vsem ravna pravilno in vzorno, je potem res, res čudno, da si za partnerja najde nekoga, ki samo laže in vara. In tu je trik: Če si popoln, potem tudi vsaj realno (če ne že popolno) ocenjuješ ljudi okoli sebe. Kako to, da si se potem zmotil v oceni partnerja, če si pa v osnovi popoln?
Zato tudi pravijo že stari modreci, da: "Ne razočarajo te ljudje, temveč tvoje predstave o njih."
Partnerstvo je sodelovanje dveh ljudi.. in čim eden zavzame vlogo popolnega, žrtve.. potem to ne bo več partnerstvo, temveč lastništvo. Iz lastništva se pa beži.
Tako so tudi pobeglim sužnjem določevali krivdo v obliki "bolezni" z imenom: "Drapetomania".. ker pač ja, če suženj beži pred svojim sužnjelastnikom, ne spoštuje Biblije, ne Gospodarja.. kar pomeni, da ni drugega, kot da je mentalno bolan: Drapetoman.
Ker je seveda lažje zmerjati bežečega sužnja z Drapetomanom, kot sebi pogledati v oči: kdo si, da si lastiš drugo človeško bitje?
Podobno tudi lahkotno razmetavanje obsodb drugega in drugih: Z "varalicam", pomeni samo eno preprosto stvar: Sebi nisi pripravljen pogledati v oči.. se lotiti terapije in odpraviti napačna nezavedna ravnanja, ki partnersto ruši v svojih temeljih.
Pri terapiji si odgovoren samo in zgolj zase.. saj imaš pravico spreminjati zgolj sebe. Ne želiš preslikavati, temveč popraviti. Nadgraditi in zrasti.
Ljudje, ki so v partnerski zvezi delovali po tem principu.. bodo ob prevari seveda vseeno poklepani, kar je čisto človeško.. vendar njihova samopodoba ne bo šla zaradi tega v franže (in se bodo relativno hitro pobrali), niti ne bodo obsojali drugega.. ker se bodo zavedali, da je vse to človeško.
Poskušali bodo narediti vse, kar je potrebno, da partnersto zaživi še na boljših temeljih.. ali v primeru, da se je partner pač zaljubil v drugo osebo: ga bodo pustili, da se sam odloči in odide.
In ob odhodu bodo enako čutili celoten spekter vseh človeških čustev, ki jih ob razhodu čutimo.. dali bodo skozi vse faze.. samo malce hitrejši bo proces, kot pri sleherniku.
Za vse nas pa je seveda bolje, da uspešno komuniciramo s svojm partnerjem, razvijamo to partnerstvo, ga gradimo, negujemo.. bolj kot avtomobil.. in bomo lahko potem na stara leta se lahko zadovoljno ozrli nazaj, da nismo varali.. in se približali idealu zvestobe.
Absolutne zvestobe namreč ni..
60% ljudi se že v 10 minutnem pogovoru zlaže 2,5x.
80% žensk priznava, da je že kdaj spravilo skupaj eno nedolžno laž..
V povprečju pa moški povedo do 6 laži dnevno svojim partnericam, sodelavcem in šefu.. dočim ženske le 3.
Partnerstvo ima tako vrednost takrat, ko se ni potrebno zlagati ne za čevlje, ne za morebitne seksualne interese. Vsakemu pač do svoje meje.
Predvsem pa se ne gre v delitev "krivde", temveč le vpogled, kaj bi vsak lahko na sebi popravil in je to pripravljen tudi dejansko storiti. Stara dobra samokritika in seveda veliko dela na sebi, da to potem popraviš.. da človek shodi v otroštvu, nekaj 1000x pade.. tudi pri učenju novih stvari se je potrebno pobirati.
In o tem je že
Nelson Mandela: "Do not judge me by my successes judge me by how many times I fell down and got back up again."
Statistika: Objavljeno Napisal Stepni_Volk — 31 Mar 2017 13:47