NavedenoMelita-Svetovalnica
Ne morem biti tiho. Sicer puščam, da se vi menite med seboj, ko berem vaša sporočila preden jih odobrim, pa pri tejle temi študiram, kako bedno je tole prepucavanje okoli tega, koliko denarja je dovolj ali pač ni za - vašega otroka!
Ne sodim in ne morem presojati, koliko kateri starš porabi finančnih sredstev za svojega otroka, kar je tudi povezano s starostjo otroka, obšolskimi obveznostmi, športnimi aktivnostmi itd..., a pri vsem tem bi vas pozvala, da se ukvarjate tudi s tem, kako otrok gleda na nas starše, ko se prepiramo z bivšimi glede denarja, ki naj bi bil zadosten za njih.
In si lahko mislijo: aha, se pravi, svojemu/lastnemu staršu pomenim zgolj neko številko na TRR? In če tega zneska ni, je treba očeta ali mamo klicati in ga v imenu starša s katerim otrok / najstnik živi vprašati, kdaj misli nakazati denar?! In če ta starš takoj ne odgovori in pove datuma, ga lasten otrok nahruli.... Ker to je realni primer, ki sem ga slišala v Svetovalnici.
Poanta tega pisanja je, da se poleg keša dajte ukvarjati z lastnimi otroki tudi v čustvenem smislu, dajanju ljubezni, podpore, razumevanja in oblikovanja varnega okolja, ki poleg materialnih dobrin pomeni tudi dajanje zdravih mej in oblikovanje zdravih dogovorov.
Sem tudi sama mama najstnice in ločena....
Prijazen začetek dneva vsem nam želim :)
Se strinjam in moje pisanje prav gotovo ni v tej smeri, pač pa temelji na dejstvih, da zaradi enega egostičnega in vase zagledanega starša, ki ne glede na vse razdre družino. Ta starš potem nadleguje drugega starša in otroke zato, ker se sam ni sposoben prilagoditi novi finančni situaciji.
Ko je bila družina skupaj, so bili tudi stroški nižji, ker smo si marsikaj delili, po ločitvi pa je nov najmanj strošek najema stanovanja za starša, ki se je odselil...
Za otroke pa je potrebno poskrbeti, tu ni dileme. Dilema je le višina stroškov in o tem se pogovarjamo v tej temi.
To, da je pa klepetulja svojemu otroku izbrala očeta, ki noče plačevati preživnine, je pa njen problem.