NavedenoklepetuljaNavedenosvezelocenNavedenose mi ne da odgovarjatNavedenoastronomskizneskiNavedenose ni ne da odgovarjat
res se mi ne da odgovarjat, zato te prosim, če mi lahko zaupaš koliko na mesec porabiš zase. Pa ne mi na pamet odgovarjat, ampak se spomni za en mesec nazaj, koliko si zapravil v trgovini s prehrano, koliko daš za malico, oblačila, avto, stanovanje itd. Potem se bomo pa lahko naprej pogovarjali.
Ne moreš primerjat porabo ene odrasle osebe z otrokom. Avto, ogrevanje stanovanja, voda, itd. je domena staršev in ne spada pod stroške otrok. Oblačil ne kupujem vsak mesec oz. bolje rečeno grem 2-3x na leto v trgovino z oblačili.
Nekak se mi zdi da ženske izračunavate stroške po nekem svojem modelu, ki se razlikuje od moškega. Dejstvo je, da moški lahko porabimo zelo malo za normalno življenje. Že če samo pri moji gledam se najini stroški precej razlikujejo. Jaz za kozmetiko v 3 mesecih zmečem skupaj 15€ - kaladont, en deodorant in šampon. Ona pa ves čas neke lake, spreje in ne vem kaj vse kupuje.
Če se obe strani spoštujeta in razumeta se tudi za dodatne stroške da zmenit. Če te pa pokliče samo takrat, ko rabi denar, logično da ga ne bo.
no torej zakaj je tako težko dat cifre na plano? Preveč nov avto az takega stiskača? Strošek otrok je čisto vse kar otrok porabi, tudi voda.
Tudi pot v šolo z avtom za 100€ na mesec, čeprav vsak dan to pot gospa opravi v vsakem primeru, ko gre v službo? Mesečna je 25€, to pot naredim tudi jaz, otroka lahko vozim tudi jaz... pa se to ne da zmenit. Seveda je gorivu potrebno prišteti še stroške vzdržavanja avta, s čimer potem pridemo na isto, na čemer smo že bili - njen avto sem vzdrževal jaz.
A nista bila poročena?
Ampak okej, ta strošek si itak uspešno ovrgel in ni bil priznan.
To še ne pomeni, da so preživnine v Sloveniji astronomske in da otrok poje za 50 evrov hrane na mesec, to je pa potem že tudi vse, kar starši porabimo zanje.
Ja, poročena, 15 let. Ne gre za Slovenijo, gre za logiko: Najprej prevaram, nato pa brez vesti zahtevam tudi tisto kar mi ne pripada. Ko pa prideš na sodišče, si pa kot oče manjvreden, za vsak cent se moraš borit, da o tem, da dobiš vmes 100 podukov kako si tudi ti kriv za razpad družine, splog ne govorim. Če pa slučajno izraziš skrb nad tem, ko otrokoma v šoli ne gre in poveš, da bi bilo bolje, da sta otroka več s tabo, da jima pomagaš pri učenju, pomagaš nazaj vzpostavit red, ki sta ga imela prej pa dobiš oznako "slovencelj" in pridigo o družbenem redu in kako si vsak najde mesto v družbi - med vrsticami beri: Potrebujemo tudi smetarje in snažilke.
Poden od podna!
Na koncu se nikakor nisem mogel znebiti občutka, da sem bil izigran in da nisem na sodišču, ampak v feminističnem kubu in kot oče degradiran na dobavitelja sredstev za preživljanje...
Pa da se razumemo, globoko spoštujem tiste starše, ki so primorani sami, brez pomoči bivšega partnerja, pripeljat otroka do samostojnosti in neodvisnosti.