Re: ločitev pri 62- 70?

Navedeno

123sonja123
berem vaše zgodbe, mislim si svoje in zelo sem vesela za vas vse, ki ste izbrale toliko poguma in odšle. meni to nikoli ni uspelo, nikoli nisem imela toliko moči: ja, kaj bodo pa ljudje rekli?. Najprej sem bila mnenja, da se to meni ne bo nikoli zgodilo, potem pa besede staršev: potrpi, potri, tako pač je...In sedaj pri 60- mož ne govori skoraj nič, govorim lahko samo ko me kaj vpraša,tv gleda ves čas in samo njegove oddaje-ob 11uri zvečer (po odmevih) mi da daljinca in mi reče-no, sedaj pa glej kar hočeš...Imava dva samostojna, odrasla otroka-med nama pa to. Nikamor ne greva, ker so po njegovem mnenju vsi ....Po cele dneve sva tiho, še dobro da imam nekaj prijateljic da malo poklepetamo, včasih se kam odpeljemo in to je to. Žalostno. še to:nisem odvisna od njega, imam celo višjo pokojnino od njega, ker sem vedno hodila v službo on pa ne, ker ne bo delal za druge. Od česa bo pa potem živel-imam to slabo stran, da me še to skrbi, kako bo pa potem-saj še to skoraj ne ve kje je trgovina-vse zmeraj sama prinesem in znosim domov. Res, vsaka vam čast da zmorete in ste se odločile za samostojno pot. Vam kar malo zavidam. Srečno vsem.