Saj hodim sama ven, v gledališče, okoli Blejskega jezera - pa mi je velikokrat bedno, ko gledam zrele pare, kako kramljajo, se imajo fajn. Pa ne da se pomilujem a res mi je tako kot da sem z eno nogo noter z drugo ven, ne tič ne miš. Saj se trudim, da bi imela do njega odnos kot do cimra a ko zataji kot oče pri najmlajšemu najstniku, mi prekipi. Ne morem samo stati in gledati, se mi zdi, da če bi dejansko odšla, bi lahko otroci v miru dejansko odžalovali ločitev in šli naprej, tako pa jih drživa v zatohlem strupenem ozračju. Iskala sem kako kombinacijo, da bi pomagala kakemu starejšemu pari ali ženski, da bi imela streho nad glavo in bi se odselila a tega ni. Glede druženja pa žal nisem tako svobodna, saj imam še kar nekaj let za odslužit državi, delam pa v zdravstvu to pomeni tri izmene in nobenega reda, tako da kakršnakoli redna dejavnost odpade.
↧