Re: ni več izhoda, svetujte...

Moja situacija: Malo manj huda, a zelo podobna. Skupaj sva 14 let, imava 6 letnega sincka. Ljubosumje in posesivnost se je zacela 2 leti nazaj, ko sem mu haz nehote dala povod za to. Razvila sem se v umetnico, zacela veliko nastopati v druzbi razlicnih umetnikov, tudi moskih. Do njega sem bila iskrena-se prevec. Vendar je zacel za mano posiljat nekega bosanca da bo "kontroliral" kaj pocnem. Vedno vprasanja, kam grem, s kom delam, pregledovanje telefona, zalitve da imam druge, obtozil me je celo da ga varam s zensko, ljubosumni izpadi, izsiljevanje da bo osebi x naredil ne vem kaj, ce si bo drznil sodelovati z mano...eno leto sem vsak dan poslusala ocitke, potem je bilo pol leta mir in res sem mislila da je prebolel, obrnil list naprej. Dokler me ni v njegovi prisotnosti klical nekdo, ki me ne bi smel. Njegov pogled in nacin sprasevanja "kdo te klice", me je navdal s tako grozo da sem se zlagala. Seveda je vedel da lazem in me je nato izsiljeval z noro voznjo, dokler mu nisem povedala za kaj gre. Seveda je slo za nedolzno potrditev nekega projekta. Od takrat je bilo grozno. Doma mucna tisina in ocitki da sem laznivka in prevarantka. Tako sem se neko jutro objokana zbudila, odpravila sinka v solo, pustila prstan na mizi in odsla. Nisem vec zdrzala! Otroka si deliva. Zaenkrat z njim niti ni tako hudo-oba ga imava zelo rada in poskusava furat njegovo uteceno rutino dalje.
Ocitam si...morda sem res sama kriva, kaj ce delam nepopravljivo skodo svojemu otroku?! A v stalnem strahu pred potrditvijo naslednjega projekta in v nesvobodi do svojega dela ne morem ziveti. Tako bom scasoma zgubila projekte, svojo sreco in veliko truda ki sem ga v svoje delo vlagala dolga leta. Bo cas pokazal kaj je prav...