Pozdravljena gospa Melita,
hvala za odgovor. Na zalost nisem prepricana, ali je on pripravljen sodelovati pri resevanju zakona. Saj se pogovarjava, a v bistvu ne pove nic konkretnega, le da ni zadovoljen in srecen. Zadnje case hodi tudi sam veliko vec ven kot prej, pravi da rabi svoj prostor. Zacel je hoditi na plesni tecaj, a brez mene. Jaz pa doma trpim, razmisljam in se sprasujem vsemogoce. Saj sem razmisljala, da bi tudi jaz sama sla kam ven, samo kaj ko me to ne bo osrecilo in razveselilo.
Sama sem opazila, da ni vse perfektno, saj se je vedno bolj odmikal od mene in z mano pocel vedno manj zanimivih stvari, a sem to bolj pripisovala temu obdobju, saj ko si preskrbljen, otroci ze skoraj odrasli, se vsak sigurno vprasa o smislu in cilju zivljenja. No ja, on je kot kaze ugotovil, da zeli ven iz zakona, saj verjame, da bo potem srecen.
Jaz pa se vseeno sprasujem, ali ni v ozadju neke druge, ki ga osrecuje oz. razveseljuje.
O drugih stvareh, torej stvarnih - kako bo z otroci, hiso, ostalimi realnimi stvarmi, se nisva govorila, saj ko ga kaj vprasam, skomigne z rameni in zopet nic. Pravi, da se lahko odseli, o drugem pa se ni premisljeval. Otroci so ze vecji, najmlajsi je star ze 14 let, tako da tukaj on ne vidi nobenih ovir pri druzenju. Tudi jaz ga sigurno ne bi omejevala pri stikih, najbrz bi se odlocila za deljeno skrbnistvo.
Ne vem vec kako naprej. Ne vem kako naj se soocim z obcutki, ki me preganjajo, z bolecino v prsih, ki me stiska, kako naj sprostim to napetost, saj ne spim skoraj nic, samo razmisljam in razmisljam. Kaj bi sedaj dala za drugo prazno glavo..
ALi mi lahko daste nasvet, kako naj se obnasam sedaj do njega, zadrzano, ljubeznivo oz. kako naj sploh komunicirava se ta cas, ko je tukaj z mano. Prosil je za cas za razmislek - priblizno 6 tednov, torej do novega leta. meni pa je to zelo veliko, ceprav je vcasih tudi zelo malo. Rada bi njegov odgovor, ali bo ostal z nami in se trudil, da izboljsava partnerstvo, ali bo odsel. Seveda me je tistega drugega zelo strah, tako da ...
Se opravicujem, ker je pismo malo zmedeno in postavljenih tako veliko vprasanj, a kaj ko res rabim nekoga, komur lahko svoje skrbi in svoje strahove izpovem.
hvala za odgovor. Na zalost nisem prepricana, ali je on pripravljen sodelovati pri resevanju zakona. Saj se pogovarjava, a v bistvu ne pove nic konkretnega, le da ni zadovoljen in srecen. Zadnje case hodi tudi sam veliko vec ven kot prej, pravi da rabi svoj prostor. Zacel je hoditi na plesni tecaj, a brez mene. Jaz pa doma trpim, razmisljam in se sprasujem vsemogoce. Saj sem razmisljala, da bi tudi jaz sama sla kam ven, samo kaj ko me to ne bo osrecilo in razveselilo.
Sama sem opazila, da ni vse perfektno, saj se je vedno bolj odmikal od mene in z mano pocel vedno manj zanimivih stvari, a sem to bolj pripisovala temu obdobju, saj ko si preskrbljen, otroci ze skoraj odrasli, se vsak sigurno vprasa o smislu in cilju zivljenja. No ja, on je kot kaze ugotovil, da zeli ven iz zakona, saj verjame, da bo potem srecen.
Jaz pa se vseeno sprasujem, ali ni v ozadju neke druge, ki ga osrecuje oz. razveseljuje.
O drugih stvareh, torej stvarnih - kako bo z otroci, hiso, ostalimi realnimi stvarmi, se nisva govorila, saj ko ga kaj vprasam, skomigne z rameni in zopet nic. Pravi, da se lahko odseli, o drugem pa se ni premisljeval. Otroci so ze vecji, najmlajsi je star ze 14 let, tako da tukaj on ne vidi nobenih ovir pri druzenju. Tudi jaz ga sigurno ne bi omejevala pri stikih, najbrz bi se odlocila za deljeno skrbnistvo.
Ne vem vec kako naprej. Ne vem kako naj se soocim z obcutki, ki me preganjajo, z bolecino v prsih, ki me stiska, kako naj sprostim to napetost, saj ne spim skoraj nic, samo razmisljam in razmisljam. Kaj bi sedaj dala za drugo prazno glavo..
ALi mi lahko daste nasvet, kako naj se obnasam sedaj do njega, zadrzano, ljubeznivo oz. kako naj sploh komunicirava se ta cas, ko je tukaj z mano. Prosil je za cas za razmislek - priblizno 6 tednov, torej do novega leta. meni pa je to zelo veliko, ceprav je vcasih tudi zelo malo. Rada bi njegov odgovor, ali bo ostal z nami in se trudil, da izboljsava partnerstvo, ali bo odsel. Seveda me je tistega drugega zelo strah, tako da ...
Se opravicujem, ker je pismo malo zmedeno in postavljenih tako veliko vprasanj, a kaj ko res rabim nekoga, komur lahko svoje skrbi in svoje strahove izpovem.