Jasno je, da ste zmedeni, žalostni, izigrani in polni notranje bolečine. Pa vseeno vas želim opogumiti, da zberete moči in poiščete v sebi svojo ljubezen do sebe. Namreč, ko se ima človek rad oziroma se zaveda, da je vreden spoštovanja in tudi ustreznih pojasnil, bo začel bolj skrbeti za sebe, kljub vsej razdirajoči in težki bolečini.
Kar želim poudariti, draga gospa, je to, da kljub vsemu prosim poskusite zaspati, normalno jesti, se gibati, iti na zrak, v naravo, krepiti vire energije, ker jo boste še kako potrebovali. Ko se hišica iz kart poruši in se soočimo z neko drugo realnostjo, kot smo mislili, da jo imamo, je potrebno vpreči vse energije, da znova shodimo in se postavimo na noge.
Glede najmlajšega sina: 14 let je točno tista doba, ko so najstniki najbolj občutljivi in četudi običajno na videz kažejo, da jih ne gane kaj dosti vajino nesrečno občutenje, to še kako doživljajo. Predlagam, da se s otroci oba pogovorita iskreno in povesta to, kar se med vama kot partnerjema res dogaja. Ne lažita, ne manipulirajta in ne ignorirajta vprašujočih pogledov otrok.
Kako narediti, da bi stiska prešla, da bi manj bolelo?
Vsakdo ima nek svoj recept, jaz bi namignila, da ima takšen ogromen stres velik vpliv na fizično delovanje organizma in da se bolečini žal ni mogoče izogniti, ker je tukaj preveč vsega na kocki. Ta bolečina in strah, s katerimi se borite, vam obenem dajejo moč, da začnete razmišljati morebiti na drugi način, na katerega do sedaj verjetno še niste. Namreč, nobena ampak prav nobena zadeva ali odnos v življenju niso zabetonirani, da se ne bi spremenili, le pot do tega je potrebno najti.
Informacija, da hodi mož na tečaj plesa in vas kot žene k temu ni povabil, pove, da je vajin odnos dejansko šel v povezavi vsak na svojo stran. Zdrav in ljubeč partnerski odnos bi se izkazoval tudi tako, da vas povabi, da tudi vi greste, torej oba skupaj hodita na ples in se na novo spoznavata, približujeta in negujeta vajin zakon. Žal pri vama tega ni....
Začnite razmišljati trezno (je boleče, vem), umirite se, začnite iskati variante, opcije, rešitve. Same od sebe ne bodo prišle, torej se bo treba angažirati in nekaj narediti za premik. Strah in nepredvidljivost hromita, a sami ste tisti, ki to lahko premagate.
Želim vam ogromno moči in volje! Najdite ju v sebi!
Srečno
Melita
Kar želim poudariti, draga gospa, je to, da kljub vsemu prosim poskusite zaspati, normalno jesti, se gibati, iti na zrak, v naravo, krepiti vire energije, ker jo boste še kako potrebovali. Ko se hišica iz kart poruši in se soočimo z neko drugo realnostjo, kot smo mislili, da jo imamo, je potrebno vpreči vse energije, da znova shodimo in se postavimo na noge.
Glede najmlajšega sina: 14 let je točno tista doba, ko so najstniki najbolj občutljivi in četudi običajno na videz kažejo, da jih ne gane kaj dosti vajino nesrečno občutenje, to še kako doživljajo. Predlagam, da se s otroci oba pogovorita iskreno in povesta to, kar se med vama kot partnerjema res dogaja. Ne lažita, ne manipulirajta in ne ignorirajta vprašujočih pogledov otrok.
Kako narediti, da bi stiska prešla, da bi manj bolelo?
Vsakdo ima nek svoj recept, jaz bi namignila, da ima takšen ogromen stres velik vpliv na fizično delovanje organizma in da se bolečini žal ni mogoče izogniti, ker je tukaj preveč vsega na kocki. Ta bolečina in strah, s katerimi se borite, vam obenem dajejo moč, da začnete razmišljati morebiti na drugi način, na katerega do sedaj verjetno še niste. Namreč, nobena ampak prav nobena zadeva ali odnos v življenju niso zabetonirani, da se ne bi spremenili, le pot do tega je potrebno najti.
Informacija, da hodi mož na tečaj plesa in vas kot žene k temu ni povabil, pove, da je vajin odnos dejansko šel v povezavi vsak na svojo stran. Zdrav in ljubeč partnerski odnos bi se izkazoval tudi tako, da vas povabi, da tudi vi greste, torej oba skupaj hodita na ples in se na novo spoznavata, približujeta in negujeta vajin zakon. Žal pri vama tega ni....
Začnite razmišljati trezno (je boleče, vem), umirite se, začnite iskati variante, opcije, rešitve. Same od sebe ne bodo prišle, torej se bo treba angažirati in nekaj narediti za premik. Strah in nepredvidljivost hromita, a sami ste tisti, ki to lahko premagate.
Želim vam ogromno moči in volje! Najdite ju v sebi!
Srečno
Melita