Kot prvo ... ljudje smo si različni, eni znamo oproščati in tudi kaj potrpeti, eni ne. Nekateri se imajo za tako superiorne, da mislijo, da jim NI potrebno porpeti. So nekaj več, očitno. Nadljudje.
Tudi sam sem leta in leta skrival svojo bolečino, razočaranja, prenašal poniževanja, ... zaradi otrok. Zaradi prepričanja o "svetosti" in nedotakljivosti družine. In bil na koncu prevaran, poniževan, celo fizično napaden, ... (sem bral prispevek 2f4u_1970 - no ... jaz sem "snel" 30 kg v treh mesecih od duševne stiske takrat, za začetek, kar se je jasno poznalo na psihofizičnem počutju, zdravju )... dolgo let sem potreboval, da sem se "sestavil" in postal spet "normalen" moški. Težko in z bolečino sem se ločil, a nazadnje sem se odločil in odšel sam. Menim, da si zaslužim kaj boljšega. Ja, je boleč proces, a vendarle se vedno izkaže, da je bolje tako.
Kot prvo ... nihče si ne zasluži kričanja, poniževanja in umazanih besed (umazane besede, ajde ... , ko je kraj in čas za to - recimo v postelji :) ), kot drugo - vsak naj bo v odnosu, v katerem je srečen. Mene poniževanje, sarkazem, napihovanje ega, cinizem, žalitve, poniževanje s seksom (kot majhnega otroka) - ja drage dame, tudi to znate početi na zelo perfiden način - NE osrečuje. In si tega ne bom dovolil nikoli več. Niti zaradi otrok, niti zaradi dejstva, da sem občasno osamljen.
Tudi sam sem leta in leta skrival svojo bolečino, razočaranja, prenašal poniževanja, ... zaradi otrok. Zaradi prepričanja o "svetosti" in nedotakljivosti družine. In bil na koncu prevaran, poniževan, celo fizično napaden, ... (sem bral prispevek 2f4u_1970 - no ... jaz sem "snel" 30 kg v treh mesecih od duševne stiske takrat, za začetek, kar se je jasno poznalo na psihofizičnem počutju, zdravju )... dolgo let sem potreboval, da sem se "sestavil" in postal spet "normalen" moški. Težko in z bolečino sem se ločil, a nazadnje sem se odločil in odšel sam. Menim, da si zaslužim kaj boljšega. Ja, je boleč proces, a vendarle se vedno izkaže, da je bolje tako.
Kot prvo ... nihče si ne zasluži kričanja, poniževanja in umazanih besed (umazane besede, ajde ... , ko je kraj in čas za to - recimo v postelji :) ), kot drugo - vsak naj bo v odnosu, v katerem je srečen. Mene poniževanje, sarkazem, napihovanje ega, cinizem, žalitve, poniževanje s seksom (kot majhnega otroka) - ja drage dame, tudi to znate početi na zelo perfiden način - NE osrečuje. In si tega ne bom dovolil nikoli več. Niti zaradi otrok, niti zaradi dejstva, da sem občasno osamljen.