2f4u, mislim, da se motiš. To ni pestovanje bolečine, ampak grde besede, poniževanje, zmerjanje, kričanje, to je vse nasilje in vse to počasi ubija ljubezen v človeku.
Človek je na koncu dobesedno in v prenesenem pomenu pobit, ne čuti ničesar več in mu za tvoje muke enostavno ni več mar, ker si ti ubil "boga v njem" bogve kdaj že. Veš, ni ti žrtev dolžna nuditi ramena in dati odpustka, zato da se boš ti počutil bolje. Očitno se iz te svoje izkušnje nisi nič naučil, razen še večjega egoizma. Berem samo jaz jaz jaz, jaz sem trpel, jaz sem shujšal. Žena je pa verjetno uživala, ko si jo muči z besedami?
Samski, upam, da ne boš nikoli požrl besede. Pri žrtvah nasilja je žal pogosto tako, da se vračajo v vrtince zlorabe, ker ne razčistijo same s sabo, zakaj so dovolile teptanje. Po drugi strani pa ... ker sem se tudi jaz ujela v tako zanko ... si pa mislim, zakaj pa moram biti na preži, zakaj se ne morem prepustiti človeku, ki ga imam rada, in mu zaupati, da me ne bo prizadel? Težko je!
Nasilneži se sploh ne zavedajo, kaj nam naredijo.
Avtorica, brala sem tvojo zgodbo tudi na Ženskem in moškem čveku. Nisem prebrala vseh odgovorov, ker je bilo preveč tega, ampak tam si predstavila precej drugačno sliko kot tukaj. Mislim, da je tole vajino partnerstvo zabredlo že zdavnaj. Vprašanje, če se ga sploh splača reševati, ne vem. Upam, da si bolje.
Človek je na koncu dobesedno in v prenesenem pomenu pobit, ne čuti ničesar več in mu za tvoje muke enostavno ni več mar, ker si ti ubil "boga v njem" bogve kdaj že. Veš, ni ti žrtev dolžna nuditi ramena in dati odpustka, zato da se boš ti počutil bolje. Očitno se iz te svoje izkušnje nisi nič naučil, razen še večjega egoizma. Berem samo jaz jaz jaz, jaz sem trpel, jaz sem shujšal. Žena je pa verjetno uživala, ko si jo muči z besedami?
Samski, upam, da ne boš nikoli požrl besede. Pri žrtvah nasilja je žal pogosto tako, da se vračajo v vrtince zlorabe, ker ne razčistijo same s sabo, zakaj so dovolile teptanje. Po drugi strani pa ... ker sem se tudi jaz ujela v tako zanko ... si pa mislim, zakaj pa moram biti na preži, zakaj se ne morem prepustiti človeku, ki ga imam rada, in mu zaupati, da me ne bo prizadel? Težko je!
Nasilneži se sploh ne zavedajo, kaj nam naredijo.
Avtorica, brala sem tvojo zgodbo tudi na Ženskem in moškem čveku. Nisem prebrala vseh odgovorov, ker je bilo preveč tega, ampak tam si predstavila precej drugačno sliko kot tukaj. Mislim, da je tole vajino partnerstvo zabredlo že zdavnaj. Vprašanje, če se ga sploh splača reševati, ne vem. Upam, da si bolje.