Kaja :), si mislim, da bo vsak od naju prišel do točke, ko se ne da več naprej. Zdržati do tam....hmmmm, težko vprašanje. Moja je čudovita mama, postavna, s službo, ni da ni. Seks pa je ugašal zadnja leta in zadnje mesece ga ni; enostavno privlačnosti ni in že prej ni bila ne vem kako aktivna v seksu, sedaj ko se meni ne da več trudit je pa vse skupaj mrtvilo. Kaj naredi človek sedaj? Sledim načelu, da se da vse nazaj zgradit in se spet naučiti ljubiti, odkriti prave stvari na partnerju, samo OBA si morata to želeti. Pri moji se pa zdi, da enostavno ne ve, kaj čuti in hoče. Družino seveda hoče, ampak tudi zaljubljeno vznemirjenje zraven... tukaj pa je počilo med nama zaradi loverja. Zdaj pa čakava, da čas naredi svoje. Priznam, če ne bi imela otrok, naju ne bi bilo več skupaj, prevara je zame ultimativno izdajstvo, ampak otroke kaznovat kot posledico mi pa tudi ni. Sem šel na pogovor k eni transakcijski terapevtki in mi je na koncu rekla, naj zdržim in dam vse od sebe, ker je vredno tega, tudi če na koncu ne rata. Se strinjam, ampak kako me vse skupaj razjeda globoko v srcu.... in spet k začetni točki: kje je trenutek, ko ne moreš več? A se motim, če upam, da čas pomaga vsemu skupaj?
↧
Re: ločitev
↧
Re: delitev premoženja
Pozdravljeni,
mene pa zanima, če ima žene/mož večjo vsoto na trans. računu in ga tik pred ločitvijo prepiše recimo na nečakinjo, prijatelja ali drugega, kako se ugotavlja potem dejansko stanje? Ali se tako lahko izogne delitvi prihrankov ?
Vnaprej hvala za odogovor.
mene pa zanima, če ima žene/mož večjo vsoto na trans. računu in ga tik pred ločitvijo prepiše recimo na nečakinjo, prijatelja ali drugega, kako se ugotavlja potem dejansko stanje? Ali se tako lahko izogne delitvi prihrankov ?
Vnaprej hvala za odogovor.
↧
↧
postopek en dan po locitvi?
Nekateri zal pridemo tudi sem....
Vceraj sva s partnerko zakljucila dolgoletno zunajzakonsko zvezo. Zadeva se je dolgo obetala, medsebojna nesoglasja so vceraj kulminirala in sam sem dal povod za locitev. Za to mi je izredno zal, ne toliko za locitev kot za nacin in to, da sem jo prizadel. Povod sem ji namrec dal s tem, da sem jo fizicno in grobo odrinil stran od sebe ter pri tem udaril.
Takoj sem se na njeno zeljo odselil, pred tem mi je dala toliko casa, da sem se poslovil od obeh otrok (3 in 6 let).
Danes me caka urejanje stvari. Od vecletne kalvarije pred vderajsnjim dnem sem izmozgan, brezvoljen, brez energije. A vseeno se je treba lotit.
Glede otrok se ne moreva dogovorit oziroma tega niti ne pricakujem, saj mi je veckrat povedala, da otrok v primeru locitve ne bom nikoli vec videl. Seveda vem, da to prakticno ni mogoce, vendar ne bi rad vlacil svojih otrok skozi pekel kreganj o tem, ce smeta videt oceta. Da ne bo nesporazuma: po svojih in njenih trditvah sem dober oce, z otrokoma prezivljam kvaliteten cas, skrbim za vzgojo, gospodinjstvo,... Otroka me imata rada in sta rada z mano, enako tudi z mamo. Materialno smo preskrbljeni, imamo nekaj skupnega premozenja, za otroka zelim skrbeti tudi naprej, po potrebi seveda tudi za njo.
Kaj moram sploh storiti? Trenutno zivim v hotelu in iscem stanovanje. Ker mi noce povedat oziroma verjetno se sama ne ve, ali bo ostala v skupni hisi ali ne, je to seveda tezko. Iscem lokacijo, ki bi bila blizu otrok. Kot receno je to tezko, saj ne vem, kje bodo. V hotelu pa tudi ne morem kar ostat.
Verjetno bova morala kaj doreci glede otrok in premozenja? Kako se tega sploh lotit. Z mano o tem ne zeli govorit (ne samo od vceraj, ampak tudi ze prej, ko sva se pogovarjala o locitvi). Tako niti ne vem, kaj narest. Seveda jo bom poskusil tudi poklicati in se dogovoriti, vendar si od tega ne obetam dosti. Na koga se moram obrniti, kaj moram narediti?
Skratka malo morje tehnikalij, ki mi zal niso jasne...
Potem je pa se custvena plat zgodbe. Kot napisano je bila tale kalvarija vecletna, trpela sva v zvezi oba. Nabralo se je malo morje zamer, ki jih nisva bila sposobna razresit. Od custvenih izsiljevanj, nasilja, manipulacij, nezaupanja, kreganje.... Oba sva od vsega tega izcrpana, sam niti ne vidim nekega izhoda. Dvomim, da bova kdajkoli v redu, da bova postala vsaj dobra locena starsa. Individualno pa itak... Trenutno se srecujem z vsemi moznimi obcutki. Sram, strah, zalost, mesa se mi, da ne bom videl otrok. Vceraj zvecer sta me otroka poklicala, jima je bivsa dovolila, za kar sem ji bil izredno hvalezen. Otrocka sta zaenkrat ok, oba sva se potrudila in ju potolazila. Tega me je tudi najbolj strah, da se okoli njiju kaj zaplete in da pridemo do vojne. To bi rad na vsak nacin preprecil.
Nasveti, napotki, navodila? Kaj naj sploh naredim prvo, drugo, tretje,...
Hvala!
Vceraj sva s partnerko zakljucila dolgoletno zunajzakonsko zvezo. Zadeva se je dolgo obetala, medsebojna nesoglasja so vceraj kulminirala in sam sem dal povod za locitev. Za to mi je izredno zal, ne toliko za locitev kot za nacin in to, da sem jo prizadel. Povod sem ji namrec dal s tem, da sem jo fizicno in grobo odrinil stran od sebe ter pri tem udaril.
Takoj sem se na njeno zeljo odselil, pred tem mi je dala toliko casa, da sem se poslovil od obeh otrok (3 in 6 let).
Danes me caka urejanje stvari. Od vecletne kalvarije pred vderajsnjim dnem sem izmozgan, brezvoljen, brez energije. A vseeno se je treba lotit.
Glede otrok se ne moreva dogovorit oziroma tega niti ne pricakujem, saj mi je veckrat povedala, da otrok v primeru locitve ne bom nikoli vec videl. Seveda vem, da to prakticno ni mogoce, vendar ne bi rad vlacil svojih otrok skozi pekel kreganj o tem, ce smeta videt oceta. Da ne bo nesporazuma: po svojih in njenih trditvah sem dober oce, z otrokoma prezivljam kvaliteten cas, skrbim za vzgojo, gospodinjstvo,... Otroka me imata rada in sta rada z mano, enako tudi z mamo. Materialno smo preskrbljeni, imamo nekaj skupnega premozenja, za otroka zelim skrbeti tudi naprej, po potrebi seveda tudi za njo.
Kaj moram sploh storiti? Trenutno zivim v hotelu in iscem stanovanje. Ker mi noce povedat oziroma verjetno se sama ne ve, ali bo ostala v skupni hisi ali ne, je to seveda tezko. Iscem lokacijo, ki bi bila blizu otrok. Kot receno je to tezko, saj ne vem, kje bodo. V hotelu pa tudi ne morem kar ostat.
Verjetno bova morala kaj doreci glede otrok in premozenja? Kako se tega sploh lotit. Z mano o tem ne zeli govorit (ne samo od vceraj, ampak tudi ze prej, ko sva se pogovarjala o locitvi). Tako niti ne vem, kaj narest. Seveda jo bom poskusil tudi poklicati in se dogovoriti, vendar si od tega ne obetam dosti. Na koga se moram obrniti, kaj moram narediti?
Skratka malo morje tehnikalij, ki mi zal niso jasne...
Potem je pa se custvena plat zgodbe. Kot napisano je bila tale kalvarija vecletna, trpela sva v zvezi oba. Nabralo se je malo morje zamer, ki jih nisva bila sposobna razresit. Od custvenih izsiljevanj, nasilja, manipulacij, nezaupanja, kreganje.... Oba sva od vsega tega izcrpana, sam niti ne vidim nekega izhoda. Dvomim, da bova kdajkoli v redu, da bova postala vsaj dobra locena starsa. Individualno pa itak... Trenutno se srecujem z vsemi moznimi obcutki. Sram, strah, zalost, mesa se mi, da ne bom videl otrok. Vceraj zvecer sta me otroka poklicala, jima je bivsa dovolila, za kar sem ji bil izredno hvalezen. Otrocka sta zaenkrat ok, oba sva se potrudila in ju potolazila. Tega me je tudi najbolj strah, da se okoli njiju kaj zaplete in da pridemo do vojne. To bi rad na vsak nacin preprecil.
Nasveti, napotki, navodila? Kaj naj sploh naredim prvo, drugo, tretje,...
Hvala!
↧
Re: postopek en dan po locitvi?
Pojdi na Društvo za nenasilno komunikacijo. Imajo tečaj za takšne. In napiši ji mejl. Predvsem pa misli na dobro za otroke.
↧
Re: postopek en dan po locitvi?
Da je prišlo do vašega nasilnega izgreda in posledično razpada vaše družine in partnerstva, je očitno botrovalo več dejavnikov. Za vaše nasilje, ki je nesprejemljivo, ni opravičila. Obenem pa vem, da je lahko nasilje drugih oblik še bolj razdiralno, a ga kar nekako toleriramo. Kar pomislite na kričanje, zmerjanje, izsiljevanje, čustveno manipulacijo. Vse to je tudi nasilje.
Sprašujete kaj narediti? Predvsem se nobena župa ne poje tako vroča kot se skuha. Ker nista s partnerko sama ampak sta odgovorna tudi za dva majhna otroka, je več kot nujno, da ko se pomirita, se kulturno in civilizirano dobita nekje na nevtralnem terenu in pogovorita. Ja, treba se bo slej kot prej domenit in zmenit za spremenjena pravila življenja vas vseh štirih. In prosim, da sta pri tem zrela, kulturna in odgovorna človeka, ki sta obenem starša. Svoje partnersko umazano perilo bosta prala kasneje, ko bosta ločevala premoženje. Za vajino nespoštovanje zveze, pripadnosti, ljubezni, družine morata oba prevzeti odgovornost. Vi ste sokrivi svojo polovico partnerstva, da je prišlo do tega zloma družine, partnerka ima pa svojo polovico "grehov", ki jih verjetno na prvo žogo nikakor ne bo priznala. Torej se zazrita (po možnosti nesebično) za nekaj let vnaprej in pomislita na dobrobit otrok ter vaju, ker bosta prav tako še živela cel kup let, kako čim bolj zdravo in konstruktivno razrešiti godljo, ki sta si jo skuhala tokom let samoumevnosti in rutine.
Danes sem ostra in direktna, ampak počasi bo dovolj samo jamranja. Vem, da je šok in zelo dobro vem kako boli (been there, survived that), kako se človek počuti zmedenega. Potolčenega. Tudi čas bo naredil svoje in počasi celil ampak sedaj bo treba delovati tako, da ne bosta otroka še dodatno čustveno obtolčena zaradi vajinih nesoglasij in odsotnosti komunikacije. Vsak od vaju naj svoj ego in prizadetosti da na tisto stran, ki ne bo udarjala po otrokoma še dodatno!
Kaj ko bi se mi vsi ozrli v sebe pa se iskreno analizirali, kako delujemo do sebe in partnerja? Do otrok? Do prijateljev? Skupnosti? Ker če ne dajemo kaj dosti od sebe, tudi dobiti ne moremo....
Srečno! Držte se, tukaj smo na našem forumu fajn ljudje, z ogromno podobnimi izkušnjami, ki smo jih tudi že preživeli, pomagali vam bomo.
Sprašujete kaj narediti? Predvsem se nobena župa ne poje tako vroča kot se skuha. Ker nista s partnerko sama ampak sta odgovorna tudi za dva majhna otroka, je več kot nujno, da ko se pomirita, se kulturno in civilizirano dobita nekje na nevtralnem terenu in pogovorita. Ja, treba se bo slej kot prej domenit in zmenit za spremenjena pravila življenja vas vseh štirih. In prosim, da sta pri tem zrela, kulturna in odgovorna človeka, ki sta obenem starša. Svoje partnersko umazano perilo bosta prala kasneje, ko bosta ločevala premoženje. Za vajino nespoštovanje zveze, pripadnosti, ljubezni, družine morata oba prevzeti odgovornost. Vi ste sokrivi svojo polovico partnerstva, da je prišlo do tega zloma družine, partnerka ima pa svojo polovico "grehov", ki jih verjetno na prvo žogo nikakor ne bo priznala. Torej se zazrita (po možnosti nesebično) za nekaj let vnaprej in pomislita na dobrobit otrok ter vaju, ker bosta prav tako še živela cel kup let, kako čim bolj zdravo in konstruktivno razrešiti godljo, ki sta si jo skuhala tokom let samoumevnosti in rutine.
Danes sem ostra in direktna, ampak počasi bo dovolj samo jamranja. Vem, da je šok in zelo dobro vem kako boli (been there, survived that), kako se človek počuti zmedenega. Potolčenega. Tudi čas bo naredil svoje in počasi celil ampak sedaj bo treba delovati tako, da ne bosta otroka še dodatno čustveno obtolčena zaradi vajinih nesoglasij in odsotnosti komunikacije. Vsak od vaju naj svoj ego in prizadetosti da na tisto stran, ki ne bo udarjala po otrokoma še dodatno!
Kaj ko bi se mi vsi ozrli v sebe pa se iskreno analizirali, kako delujemo do sebe in partnerja? Do otrok? Do prijateljev? Skupnosti? Ker če ne dajemo kaj dosti od sebe, tudi dobiti ne moremo....
Srečno! Držte se, tukaj smo na našem forumu fajn ljudje, z ogromno podobnimi izkušnjami, ki smo jih tudi že preživeli, pomagali vam bomo.
↧
↧
Re: postopek en dan po locitvi?
Če bi se lahko dogovorila, bi se že.
Za nasilje je odgovoren tisti, ki ga izvaja.
Za nasilje je odgovoren tisti, ki ga izvaja.
↧
Re: postopek en dan po locitvi?
Oj Šokirani. Kako so mi ti občutki znani, cez takšno zgodbo sem sel sam pred enim letom, formalne zadeve se niso razresene.
Moj predlog bi bil, da se v tej fazi , ko je za otroka in vaju se sveze, poskusis se vedno druzit skupaj z vsemi - ce je to le mogoče. Otroci bodo v prvih mesecih najbolj vidno prizadeti in razocarani na svoj nacin, taksno prehodno obdobje med dvema skrajnima rutinama bi jima lahko olajsalo dozivljanje.
Uredit morata skrbnistvo, prezivnino, stike in premozenje. Skrbnistvo je lahko skupno/deljeno, in to je idealna resitev, v nasprotnem bo slo za sodne poravnave / tozbo, ce zmoreta toliko komunikacije, je deljeno skrbnistvo res najlepse sranje v razvezi.
Za stike in dogovor tudi upam, da bos imel na drugi strani sogovornico namesto jeznorite mascevalke - meni se je taksna napoved, da ne bom vec videl otrok, manifestirala v tozbi za nasilje in ovadbi za spolno zlorabo otrok (!), skrivanju tamalih, nagajanju, itd... tebi zelim sreco ;)
Premozenje bi ti predlagal, da resujes z zamikom - ce si le lahko to finančno privoščiš, da se vsaj ena zadeva rešuje izven afekta. Jaz sem dal 'moratorij' na ta del zgodbe, se ga bom lotil na koncu - po sodiscu in razsodbi.
Tako da - slisalo se bo cinično, pa ni - welcome to the club. Pa nic bat in komplicirat, fokus imej na stikih in tem da bos cim vec z otrokoma. Vse drugo je balast in nerelevantni papirji... ce rabis pogovor, se mi oglasi na ZS za kontakt.
Pa glavo gor!
Moj predlog bi bil, da se v tej fazi , ko je za otroka in vaju se sveze, poskusis se vedno druzit skupaj z vsemi - ce je to le mogoče. Otroci bodo v prvih mesecih najbolj vidno prizadeti in razocarani na svoj nacin, taksno prehodno obdobje med dvema skrajnima rutinama bi jima lahko olajsalo dozivljanje.
Uredit morata skrbnistvo, prezivnino, stike in premozenje. Skrbnistvo je lahko skupno/deljeno, in to je idealna resitev, v nasprotnem bo slo za sodne poravnave / tozbo, ce zmoreta toliko komunikacije, je deljeno skrbnistvo res najlepse sranje v razvezi.
Za stike in dogovor tudi upam, da bos imel na drugi strani sogovornico namesto jeznorite mascevalke - meni se je taksna napoved, da ne bom vec videl otrok, manifestirala v tozbi za nasilje in ovadbi za spolno zlorabo otrok (!), skrivanju tamalih, nagajanju, itd... tebi zelim sreco ;)
Premozenje bi ti predlagal, da resujes z zamikom - ce si le lahko to finančno privoščiš, da se vsaj ena zadeva rešuje izven afekta. Jaz sem dal 'moratorij' na ta del zgodbe, se ga bom lotil na koncu - po sodiscu in razsodbi.
Tako da - slisalo se bo cinično, pa ni - welcome to the club. Pa nic bat in komplicirat, fokus imej na stikih in tem da bos cim vec z otrokoma. Vse drugo je balast in nerelevantni papirji... ce rabis pogovor, se mi oglasi na ZS za kontakt.
Pa glavo gor!
↧
Re: postopek en dan po locitvi?
Hvala za odgovor. Niti ni oster, cenim direktnost.
kar se tice nasilja, je neopravicljivo in zanj ne iscem opravicila. Dejanje je bilo kretensko, debilno, neodgovorno, predvsem pa ponizujoce do nje in ima glede prekinitve popolnoma prav.
kar se tice nadaljnjega dogovora: danes sva se uspela dogovorit, da imam cez vikend otroke jaz, kar mi je super in upam, da je zacetek dobrega sodelovanja locenih starsev v naprej. Mislim in upam, da imava oba dovolj ljubezni in zrelosti v sebi, da zmoreva naresti najbolje za njih.
Kaj torej narest dalje? Drustvo za nenasilno komunikacijo je dober predlog, hvala. Kaj pa so se kaki predlogi? Moram k odvetniku? Na csd? Ker sva imela zunajzakonsko zvezo, ali moram kaj posebej pazit?
kar se tice nasilja, je neopravicljivo in zanj ne iscem opravicila. Dejanje je bilo kretensko, debilno, neodgovorno, predvsem pa ponizujoce do nje in ima glede prekinitve popolnoma prav.
kar se tice nadaljnjega dogovora: danes sva se uspela dogovorit, da imam cez vikend otroke jaz, kar mi je super in upam, da je zacetek dobrega sodelovanja locenih starsev v naprej. Mislim in upam, da imava oba dovolj ljubezni in zrelosti v sebi, da zmoreva naresti najbolje za njih.
Kaj torej narest dalje? Drustvo za nenasilno komunikacijo je dober predlog, hvala. Kaj pa so se kaki predlogi? Moram k odvetniku? Na csd? Ker sva imela zunajzakonsko zvezo, ali moram kaj posebej pazit?
↧
Re: ločenci in ločenke, kje ste, da se združimo
Evo še ena ločenka ....za klepet ,kavico...prijateljstvo,poznanstvo....iz lj
lp
lp
↧
↧
Delitev premoženja -izvenzakonska skupnost
Pozdravljeni!
S partnerko sva v izvenzakonski skupnosti 7 let. Pred pol leta sva kupila stanovanje, v zemliški knjigi sva vpisna oba kot lastnika (50/50). Stanovanje je stalo 100.000 eur, od tega jaz odplačujem kredit za 70.000 eur (hipoteka), partnerka za 15.000, ostalo sva imela privarčevano. Partnerka je solidarnostni porok za moj kredit, jaz za njenega. Otrok nimava, stroške, hrano, oblačila in vse ostalo plačujema oba skupaj. Kako je z delitvijo premoženja (nepremičnine), glede na to da nosim večji del kredita jaz? Sumim namreč, da me partnerka vara,...
Hvala za pomoč in odgovore
S partnerko sva v izvenzakonski skupnosti 7 let. Pred pol leta sva kupila stanovanje, v zemliški knjigi sva vpisna oba kot lastnika (50/50). Stanovanje je stalo 100.000 eur, od tega jaz odplačujem kredit za 70.000 eur (hipoteka), partnerka za 15.000, ostalo sva imela privarčevano. Partnerka je solidarnostni porok za moj kredit, jaz za njenega. Otrok nimava, stroške, hrano, oblačila in vse ostalo plačujema oba skupaj. Kako je z delitvijo premoženja (nepremičnine), glede na to da nosim večji del kredita jaz? Sumim namreč, da me partnerka vara,...
Hvala za pomoč in odgovore
↧
Re: postopek en dan po locitvi?
Pa se superdadu...
najprej hvala za spodbudne besede. Upam, da se zadeve res izpeljejo dobro, zal mi je, da slisim, kake tezave so nastale pri tebi. Glede na danasnji odgovor bivse, da sem lahko z otrokoma jutri in v nedeljo, mi je to vzpodbudno, da pa morda vseeno lahko kaj pametnega skleneva.
Prvic v zadnjih 6 letih nisem z otrokoma, pa me kar malo stiska.... Za dogovor glede prezivnine in premozenja me ne skrbi, itak tukaj nimam nikakrsne zelje, se bova ze zmenila. Otroka ne smeta v materialnem smislu cutiti nobene razlike, to je mozno doseci in ni problema.
skrbnistvo in stiki: kot receno sem trenutno brez lastnega bivalisca, jutri bom z otrokoma pri njih. Bivse zene ne bo doma, ker ima cel dan sluzbo. Rad bi cim prej uredil tudi to, da bosta lahko otroka potem tudi pri meni. Verjetno to ne bo cez noc, ampak se bom potrudil.
Nekje sem bral, da ima oce otroka vsak drug vikend + 2x na teden. To bi bilo super, ustrezalo bi mi tudi, da bi bil z njima pri popoldanskih aktivnostih. Glede deljenega skrbnistva sem kar malo skepticen, se mi zdi kar veliko zmesnjave in obremenitev za otroka, da gre enkrat tedensko skozi selitev. No, saj tudi zgornji predlog ni dalec od tega. Moram se malo razmislit in se pozanimat...
Pocasi se mi jasni, kaj vse je treba sploh uredit.
najprej hvala za spodbudne besede. Upam, da se zadeve res izpeljejo dobro, zal mi je, da slisim, kake tezave so nastale pri tebi. Glede na danasnji odgovor bivse, da sem lahko z otrokoma jutri in v nedeljo, mi je to vzpodbudno, da pa morda vseeno lahko kaj pametnega skleneva.
Prvic v zadnjih 6 letih nisem z otrokoma, pa me kar malo stiska.... Za dogovor glede prezivnine in premozenja me ne skrbi, itak tukaj nimam nikakrsne zelje, se bova ze zmenila. Otroka ne smeta v materialnem smislu cutiti nobene razlike, to je mozno doseci in ni problema.
skrbnistvo in stiki: kot receno sem trenutno brez lastnega bivalisca, jutri bom z otrokoma pri njih. Bivse zene ne bo doma, ker ima cel dan sluzbo. Rad bi cim prej uredil tudi to, da bosta lahko otroka potem tudi pri meni. Verjetno to ne bo cez noc, ampak se bom potrudil.
Nekje sem bral, da ima oce otroka vsak drug vikend + 2x na teden. To bi bilo super, ustrezalo bi mi tudi, da bi bil z njima pri popoldanskih aktivnostih. Glede deljenega skrbnistva sem kar malo skepticen, se mi zdi kar veliko zmesnjave in obremenitev za otroka, da gre enkrat tedensko skozi selitev. No, saj tudi zgornji predlog ni dalec od tega. Moram se malo razmislit in se pozanimat...
Pocasi se mi jasni, kaj vse je treba sploh uredit.
↧
Re: Ločitev / preživljanje 'partnerja' zaradi brezposelnosti....
Preveč preprosto razmišljanje. Glej recimo samo 82c. člen.
POzabi preživnino bi jaz rekel....
POzabi preživnino bi jaz rekel....
↧
Re: Dedovano v času zakona spada v skupno premoženje?
Samo za pojasnilo. NIKJER v zakonu ne piše niti besede o istem standardu. NE zavajati ljudi!
↧
↧
Re: ločenci in ločenke, kje ste, da se združimo
Ojla ..še ena ločena abrahamka iz okolice Maribora ...iščem družbo za klepet, sprehod, pohod ....
↧
Mediacija na sodišču
Ločena sem, z bivšim se pa ne moreva dogovoriti glede premoženja. On zavlačuje in noče podpisati ne notarskega sporazuma, ne vložiti delitve na sodišče.
Razmišljam, da sama vložim vlogo za delitev premoženja in prosim za mediacijo. Problem je v zelo visoki taksi, pa me zanima ali je takso treba plačati tudi, če se recimo potem dogovoriva na mediaciji?
Ima kdo s tem kakšne izkušnje oz. informacije.
Razmišljam, da sama vložim vlogo za delitev premoženja in prosim za mediacijo. Problem je v zelo visoki taksi, pa me zanima ali je takso treba plačati tudi, če se recimo potem dogovoriva na mediaciji?
Ima kdo s tem kakšne izkušnje oz. informacije.
↧
Re: postopek en dan po locitvi?
Se follow up, mogoce komu pride prav.
jutri se oglasim v drustvo za nenasilno komunikacijo. Nje zal ne morem prepricati, da naj stori enako. A za zacetek bo dobro, da vsaj eden od naju postane "nenasilen", bolje kot nic. Naslednji korak bo druzinsko svetovanje, najprej ocitno individualno, upam da kasneje tudi za oba.
Zacasno sem spet doma, v delno locenem gospodinjstvu. Otroci in skupne zadeve komunicirava, zgolj tehnikalije, ostale komunikacije noce. Casa nama je dala 2 meseca, da urediva. Sicer se bojim, da se v bistvu veliko ne bo uredilo (edino "urejanje" je opisano v prejsnjem odstavku, drugega zaenkrat ni, ceprav je krvavo potrebno). Vseeno upam, da s casom vsaj moj zgled potegne, da zacne tudi ona kaj urejat. Brez komunikacije sva itak na istem, kot sva zadnjih 8 let. Ce to uspe, super, v nasprotnem primeru bosta dva meseca namenjena urejanju tega, kar sem spraseval v prvem postu. "Upaj na mir, pripravljaj se na vojno."
Lep dan in srecno vsem locencem, pollocencem in ostalim sotrpinom.
jutri se oglasim v drustvo za nenasilno komunikacijo. Nje zal ne morem prepricati, da naj stori enako. A za zacetek bo dobro, da vsaj eden od naju postane "nenasilen", bolje kot nic. Naslednji korak bo druzinsko svetovanje, najprej ocitno individualno, upam da kasneje tudi za oba.
Zacasno sem spet doma, v delno locenem gospodinjstvu. Otroci in skupne zadeve komunicirava, zgolj tehnikalije, ostale komunikacije noce. Casa nama je dala 2 meseca, da urediva. Sicer se bojim, da se v bistvu veliko ne bo uredilo (edino "urejanje" je opisano v prejsnjem odstavku, drugega zaenkrat ni, ceprav je krvavo potrebno). Vseeno upam, da s casom vsaj moj zgled potegne, da zacne tudi ona kaj urejat. Brez komunikacije sva itak na istem, kot sva zadnjih 8 let. Ce to uspe, super, v nasprotnem primeru bosta dva meseca namenjena urejanju tega, kar sem spraseval v prvem postu. "Upaj na mir, pripravljaj se na vojno."
Lep dan in srecno vsem locencem, pollocencem in ostalim sotrpinom.
↧
Re: Delitev premoženja -izvenzakonska skupnost
Delijo se tudi dolgovi.
Ni pomembno, na čigavo ime je posojilo, načeloma se tudi to deli na pol oziroma z dokazovanjem ali dogovorno v drugačnem razmerju.
Doslej sta odplačala minimalni znesek kredita, torej praktično ni česa deliti. Če bi stanovanje prodala, bi s tem pač pokrila vsak svoje dolgove in preostali znesek delila na pol.
Če bi se pa eden od vaju odločil ostati v stanovanju, je pa postopek bolj kompliciran.
Ni pomembno, na čigavo ime je posojilo, načeloma se tudi to deli na pol oziroma z dokazovanjem ali dogovorno v drugačnem razmerju.
Doslej sta odplačala minimalni znesek kredita, torej praktično ni česa deliti. Če bi stanovanje prodala, bi s tem pač pokrila vsak svoje dolgove in preostali znesek delila na pol.
Če bi se pa eden od vaju odločil ostati v stanovanju, je pa postopek bolj kompliciran.
↧
↧
skupno premoženje - moja pravica
Situacija je takšna,da bivši partner oddaja v najem najino skupno premoženje.
Za delitev premoženja ni zainteresiran,stanovanje je 8 let uporabljal sam,saj je zamenjal kjučavnico.Bila je motenjska tožba,zgubil,ponovno zamenjal,skratka nagajanja in uveljavljanje moči brez konca.
Kakšne so moje pravice,če oddaja skupno lastnino, kaj lahko jaz naredim,kakšne možnosti imam?
Ker je 8 let od tega,ko sva se ločila,me zanima,če ima on višji delež od 50%,ker je še 3 leta odplačeval kredit (za prodajo stanovanja,poplačilo kredita in razdelitev premoženja ni bil zainteresiran)? Oba sva vpisana v zemljiško knjigo do 1/2.
Izkušnje in pomoč dobrodošla.
Za delitev premoženja ni zainteresiran,stanovanje je 8 let uporabljal sam,saj je zamenjal kjučavnico.Bila je motenjska tožba,zgubil,ponovno zamenjal,skratka nagajanja in uveljavljanje moči brez konca.
Kakšne so moje pravice,če oddaja skupno lastnino, kaj lahko jaz naredim,kakšne možnosti imam?
Ker je 8 let od tega,ko sva se ločila,me zanima,če ima on višji delež od 50%,ker je še 3 leta odplačeval kredit (za prodajo stanovanja,poplačilo kredita in razdelitev premoženja ni bil zainteresiran)? Oba sva vpisana v zemljiško knjigo do 1/2.
Izkušnje in pomoč dobrodošla.
↧
Re: ločitev
Browneyes, popolnoma isto je pri nama. In ja, mislim, da sem prišla do tiste točke, ko sem nehala jokat in se je moj jok spremenil v bes. Tudi moj mož bi imel lepo družino za izlete, kosila pri starših, prijateljih... Ženo, ki mu bo prala, likala,ga crkljala in seveda zvečer bila še vrhunska ljubica med rjuhami. Zraven pa bi želel imeti še ljubico, za žgečkljiva sporočila, vznemirjenje v trebuhu, metuljčke, za tisti vrhunski občutek pričakovanja, ko čakaš, kdaj in kje jo boš spet videl. Ne vem v katerem svetu on živi, ampak jaz tega nočem več.
Danes se bom pogovorila z otrokoma, jima pojasnila vso situacijo in enostavno povedala, da zakona žal ne morem rešiti. Otroka sta v najstniških letih, marsikaj sta videla in slišala zadnje leto, vem, da jima je veliko že jasno. In kljub poraznemu finančnemu stanju hočem, da se odseli. Takoj!
Tudi če sem do konca življenja sama, jaz v takem zakonu ne morem več živeti. Upam, da se vama razreši na lepši način in da bo mogoče tvoja žena ugotovila kaj ima doma.
drugače pa se pri meni to dogaja želeto in pol in žal, čas čisto nič ne pomaga. Samo še slabše je...
Drži se...
Danes se bom pogovorila z otrokoma, jima pojasnila vso situacijo in enostavno povedala, da zakona žal ne morem rešiti. Otroka sta v najstniških letih, marsikaj sta videla in slišala zadnje leto, vem, da jima je veliko že jasno. In kljub poraznemu finančnemu stanju hočem, da se odseli. Takoj!
Tudi če sem do konca življenja sama, jaz v takem zakonu ne morem več živeti. Upam, da se vama razreši na lepši način in da bo mogoče tvoja žena ugotovila kaj ima doma.
drugače pa se pri meni to dogaja želeto in pol in žal, čas čisto nič ne pomaga. Samo še slabše je...
Drži se...
↧
Re: ločitev
Pozdravljeni
Žal sem zamudil zadnjič Polnočno debato,tako da ne vem točno kaj so govorili.
Jaz se popolnoma strinjam da se ob ločitvi v prvi vrsti proba skupno starševstvo šele nato,če to ne funkcionira in se opazi da so otroci preveč zmedeni se usedemo in pogovorimo naprej.
Žal pa je v večini primerov tako kot je bilo v mojem v štartu rečeno z njene strani
Ločila se bom pa pika,otroci bodo pa itak meni dodeljeni!
Do te mere ko smo bili skupaj kot družina sem bil enakovreden,potem pa zgleda nič več,in to je tisto kar boli,saj boli prebolevanje partnerja ampak čas zaceli rane,glede otrok pa žal nisem takega mnenja.In žalostno je to da se morata oba strinjati z deljenim skrbništvom ker se itak ve da ponavadi je to bolj enostransko.Sodišče in Csd bi morala že v štartu določiti deljeno skrbništvo za osnovo in dobrobit otroka,tako sta tudi starša v enakovrednem položaju.
mamika42 hvala tudi tebi za nasmeh na obrazu ob branju
mezinčica tebi pa hvala ker si že od samega začetka z menoj s pozitivno energijo
vesela novica je pa ta da greva na mediacijo s sporazumom,namreč ta je takšen da sva dosegla DELJENO SKRBNIŠTVO in otroci se dobro počutijo pri obema.
Žal sem zamudil zadnjič Polnočno debato,tako da ne vem točno kaj so govorili.
Jaz se popolnoma strinjam da se ob ločitvi v prvi vrsti proba skupno starševstvo šele nato,če to ne funkcionira in se opazi da so otroci preveč zmedeni se usedemo in pogovorimo naprej.
Žal pa je v večini primerov tako kot je bilo v mojem v štartu rečeno z njene strani
Ločila se bom pa pika,otroci bodo pa itak meni dodeljeni!
Do te mere ko smo bili skupaj kot družina sem bil enakovreden,potem pa zgleda nič več,in to je tisto kar boli,saj boli prebolevanje partnerja ampak čas zaceli rane,glede otrok pa žal nisem takega mnenja.In žalostno je to da se morata oba strinjati z deljenim skrbništvom ker se itak ve da ponavadi je to bolj enostransko.Sodišče in Csd bi morala že v štartu določiti deljeno skrbništvo za osnovo in dobrobit otroka,tako sta tudi starša v enakovrednem položaju.
mamika42 hvala tudi tebi za nasmeh na obrazu ob branju
mezinčica tebi pa hvala ker si že od samega začetka z menoj s pozitivno energijo
vesela novica je pa ta da greva na mediacijo s sporazumom,namreč ta je takšen da sva dosegla DELJENO SKRBNIŠTVO in otroci se dobro počutijo pri obema.
↧